Temeljni raziskovalni projekt J1-6828
Omejena racionalnost in ekonomska uspešnost

 

Naslov projekta: Omejena racionalnost in ekonomska uspešnost.

Vodja projekta: Aljaž Ule.

Šifra projekta: J1-6828.

Tip projekta: temeljni raziskovalni projekt.

Financer: Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS).

Raziskovalno področje (ARRS): 7.00.00 - Interdisciplinarne raziskave.

Trajanje projekta: 1. 7. 2014 - 30. 6. 2017.

Cenovna kategorija projekta: B.

Letni obseg projekta: 0,94 FTE (1596 raziskovalnih ur).

Sicris profil projekta je dostopen tukaj.

Raziskovalne organizacije v okviru katerih se izvaja projekt:
Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede,
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Člani raziskovalnega projekta:

Boldin Barbara (ARRS šifra: 29452)

Brezigar Masten Arjana (ARRS šifra: 33793)

Gregorič Bon Nataša (ARRS šifra: 22570)

Petrović-Šteger Maja (ARRS šifra: 33466)

Stevanović Dragan (ARRS šifra: 29820)

Ule Aljaž (vodja) (ARRS šifra: 28229)

Živoder Andreja (ARRS šifra: 32859)

Povzetek projekta:

Standardni modeli ekonomskega vedenja predpostavljajo sebičnost in racionalno odločanje. Tradicionalno prepričanje v ekonomski teoriji je bilo, da te predpostavke dovolj dobro pojasnijo tržno dinamiko. Laboratorijske ekonomske raziskave v zadnjih desetletjih, ter empirične analize finančnih trgov, pa standardnega ekonomskega modela ne podpirajo. To je privedlo do sprostitve predpostavke sebičnosti in razvoja modelov nesebičnega vedenja v ekonomski teoriji. Ideja racionalne izbire pa po drugi strani ostaja del ekonomske teorije, kljub ekstremnim zahtevam, ki jih predpostavlja o sklepanju ljudi. Eden od razlogov za vztrajnost te ideje je pomanjkanje empiričnih dokazov o omejitvah racionalnosti v tržnem odločanju.

V sklopu predlaganega projekta bomo empirično preverili hipotezo, da se v kompleksnih ekonomskih okoljih ljudje zatekajo k preprostim vedenjskim pravilom (hevristikam) za sprejemanje odločitev. Izvedli bomo zaporedje laboratorijskih poskusov na ljudeh, s ciljem, da odkrijemo (i) kdaj ljudje uporabljajo enostavna pravila namesto racionalne optimizacije, (ii) porazdelitev teh pravil v različnih populacijah, in (iii) če se ta pravila širijo s pomočjo učenja, posnemanjem ali optimizacijo koristnosti. Poudarek bo na okoljih v katerih potrebujemo zaupanje, sodelovanje in ugled za doseganje učinkovitosti, ter s tem posegli na klasične ekonomske probleme asimetričnih informacij in nepopolnih pogodb.

Z našo empirično metodo bomo dosegli naslednje cilje:
1. Določitev pogojev za preskok od racionalnosti k hevrističnem odločanju.
2. Določitev vloge institucij in kulture v dinamiki hevristik.
3. Uporaba empiričnih rezultatov za razvoj modelov prilagajanja vedenja v tržnem okolju.

Izvedli bomo ekonomske laboratorijske poskuse z ljudmi, ki bodo omogočili vpogled v podrobnosti (omejeno) racionalnega odločanja. Osnovne poskuse bomo izvedli v Sloveniji, na Nizozemskem in v Srbiji, saj te družbe imajo, ali pa so imela podobno institucionalno okolje. S to primerjavo bomo določili institucionalne in kulturne dejavnike vedenjskih pravil. Pri razvoju modelov bomo uporabili matematiko evolucijske teorije iger in opisali dinamiko vedenjskih pravil in njihovo prilagajanje institucionalnim spremembam. Dinamični modeli bodo temeljili na dejanskih strategijah, odkritih v naših poskusih, kar je novost naše pristopa.

Vodja projekta, dr. Aljaž Ule, ima odmevne raziskovalne izkušnje tako v eksperimentalni ekonomiji kot v matematiki teorije iger, ki izhajajo iz dolgoletnega dela na centru za eksperimentalno ekonomijo pri Univerzi v Amsterdamu. Njegove izkušnje bosta dopolnili dve skupini, prva na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) pri Univerzi na Primorskem in druga na Inštitutu za antropološke in prostorske študije pri ZRC SAZU v Ljubljani. Skupina na FAMNIT bo prispevalo strokovnjake s področja analize podatkov ter modeliranja dinamike mrež in evolucije. Skupina na ZRC bo prispevala strokovnjake s področja kulturnih raziskav na Balkanu. Glavni poskusi v Sloveniji se bodo izvedli v sodelovanju s CJM centrom na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.